Podnapisov se ne prevaja na enak način kot na primer običajna besedila. Pri običajnih besedilih je pomembno, da se tekoče berejo glede na celoto, pri podnapisih pa je treba paziti, da je posamezen podnapis zaključena celota in da en stavek ni razpotegnjen čez več podnapisov, saj jim tako gledalec težko sledi. Pomembno je, da prevajalec besedilo kolikor je le mogoče komprimira in strni na najnujnejše. Tudi slogovno gledano je pri prevajanju podnapisov kar nekaj posebnosti, saj gre v raznih filmih in nadaljevankah za živ jezik, kakršnega uporabljamo v pogovornem jeziku, zato knjižna slovenščina za razliko od običajnih besedil ni najbolj primerna.